Živ štor

Znanstvenik Sebastian Leuzinger se je nekega dne s prijateljem sprehajal po gozdu in opazil štor, ki še vedno živi. Čeprav je bilo drevo posekano in ni imelo ne debla, ne vej in ne krošnje, je štor še vedno rastel. Sebastianu je bilo to zelo čudno. Drevesa za življenje rabijo liste, ker se preko njih hranijo. Kako je mogoče, da štor ni umrl?

S svojo ekipo znanstvenikov na neki univerzi na Novi zelandiji so zato začeli preučevati ta nenavaden štor. Merili so tok sokov po štoru in po bližnjih drevesih. Meritve so pokazale, da si drevesa med seboj pomagajo. Ko so bližnja drevesa ponoči spala in se po njih niso pretakali hranljivi sokovi, so se pretakali po štoru in ga ohranjali pri življenju.

Nekateri znanstveniki zdaj menijo, da je cel gozd eno samo živo bitje.

Znanstveniki še ne vejo, zakaj je temu tako. Drevesa so sebična bitja, ker vse delajo samo za lastno korist, zato še ne razumemo, zakaj bi hotela pomagati štoru. Morda je pa ves gozd eno živo bitje!

V razmislek:

Poznate še kako tako živo bitje, kjer posamezni člani tesno sodelujejo med sabo v korist cele skupine?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s