50 let od prvega pristanka na Luni

Na današnji dan točno pred petdesetimi leti je ameriški vesoljski agenciji Nasa prvič uspelo pristati na Luni. Vesoljni prepad med Zemljo in Luno so prepotovali trije astronavti: Neil Armstrong (beri: nil armstrong), Buzz Aldrin (beri: baz oldrin) in Michael Collins (beri: majkl kolins). Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta bila prva človeka, ki sta kdajkoli stopila na Lunino površje. Odprava se je imenovala Apollo 11.

Takrat so američani še tekmovali s Sovjetsko zvezo kdo bo prej osvojil vesolje. Na začetku je sovjetom dobro kazalo. Prvi so vtirili umetni satelit Sputnik v Zemljino orbito. Prvi so v orbito poslali živo bitje, psičko Lajko, in nato prvega človeka, kozmonavta Jurija Gagarina. Orbita je pot okrog planeta, s katere ne pademo več nazaj dol, če po njej potujemo dovolj hitro, ampak ostanemo v vesolju.

Pogled na Lunino površje. Foto: Nasa

Pri poletu na Luno pa so se sovjeti že vnaprej vdali. Podviga se niso niti lotili, ker so menili, da je predrag in prenaporen. Takrat so imeli v Sovjetski zvezi težave s hrano in bolj jim je bilo pomembno, da gre denar za lačne ljudi, namesto za potraten polet na Luno. Ljudje še dandanes razpravljajo o tem, ali je bolj pametno dajati denar za raziskovanje vesolja ali pa za revne ljudi.

Takratnji ameriški predsednik Kennedy se je vseeno odločil, da bodo pristali na Luni. Vedel je, da lahko navdušujoča in težko dosegljiva naloga združi ljudi, ki bodo skupaj marljivo delali za skupen cilj. Na tisoče ljudi se je pridružilo projektu, vsak je pomagal po svojih močeh. Mnogi so šli v znanstvene ali inženirske šole samo zato, da bi lahko bolje pomagali. Pristanek na Luni nas uči, da moramo biti včasih drzni, verjeti vase in si zastaviti visoke cilje.

Za Naso je takrat delal najboljši inženir za rakete na svetu Werner von Braun (beri: verner fon braun). Raketni inženir von Braun je predlagal, da zgradijo strašansko orjaško raketo, kakršne še ni videl svet. Napolnili bi jo s toliko raketnega goriva, da bi lahko z njim napolnili celo jezero, in jo izstrelili naravnost na Luno. Tam bi se obrnila okrog, pristala, nato pa spet vzletela in se vrnila na Zemljo. Ker je bil Werner von Braun tako pameten in slaven inženir, so se vsi strinjali z njegovim načrtom. No, skoraj vsi.

Mlad inženir z imenom John Houbolt (beri: džon hobolt) je imel boljšo idejo. Namesto ene gromozanske rakete bi lahko izstrelili tako, ki se v vesolju razdeli na več delov imenovanih moduli. Manjše plovilo porabi manj goriva za pot, zato je tudi raketa lahko manjša. Ker bi bila manjša, bi bila lahko lažja, hitrejša in manj zapletena. Ker bi bila manj zapletena, bi bilo manj možnosti, da se kaj pokvari. Tako bi si lahko prihranili veliko težav, ki jih prinesejo velika plovila. Lažje, hitreje, pa tudi ceneje bi prišli na Luno. John je svojo idejo o raketi, ki se razdre na module, povedal ostalim inženirjem. Ni jih uspel takoj prepričati, ker so bolj zaupali Wernerju von Braunu.

Dolgo časa se je trudil in kazal ostalim inženirjem svoje izračune. Njegova ideja je vendarle prišla na uho šefu, ki ga je na koncu povabil na sestanek. Ugotovil je, da ima John prav in Nasa je spremenila načrt in še von Braun si je premislil. Danes, ko vemo več o raketah, mislimo, da von Braunova raketa verjetno ne bi delovala. Taka velika raketa bi bila preokorna in bi morda eksplodirala že pri vzletu ali pa bi se pokvarila in padla nazaj na Zemljo.

Raketa Saturn 5 je pripravljena za odpravo Apollo 11. Foto: Nasa

Inženir John je rešil celo odpravo s svojo odlično idejo, pa tudi z vztrajnostjo pri prepričevanju ostalih. Tudi to se lahko naučimo od pristanka na Luni: včasih obstaja še boljši načrt. Novih idej ne smemo kar zavrniti samo zato, ker nam je vsem všeč star načrt. Najprej moramo o njih premisliti in preveriti račune.

Vzlet rakete Saturn 5 z odpravo Apollo 11. Foto: Nasa

Poleteli so 16. julija 1969. Raketa Saturn 5 je potisnila komandni modul v Zemljino orbito. Komandni modul so astronavti potem odlepili od varnega zavetja Zemljine težnosti in odpotovali na tridnevno pot do Lune preko praznega vesoljskega prostranstva. Tam so se najprej vtirili v Lunino orbito, nato pa so še od komandnega modula odcepili lunarni modul, v katerega sta se stlačila Neil Armstrong in Buzz Aldrin. Micheal Collins ni šel z njima, ker je moral nekdo ostati v komandnem modulu.

Z lunarnim modulom sta astronavta pristala na Luni 20. julija 1969 in tam preživela skoraj cel dan. Njuno poskakovanje po Luni so prenašale televizije po vsem svetu in ljudje so bili navdušeni nad osupljivim dosežkom. Neil in Buzz sta nabrala nekaj luninega peska za znanstvenike na Zemlji, zasadila ameriško zastavo, posnela nekaj fotografij in delala znanstvene poskuse. Na luni sta pustila še kovinsko ploščo, v katero je bilo vrezan napis: “Na tem mestu smo ljudje s planeta Zemlje prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.”

Fotografija lunarnega modula po tistem, ko se je odklopil od komandnega modula. Naslednji korak je pristanek na Luni. Foto: Michael Collins, Nasa
Pogled na Lunino površje takoj po pristanku. Foto: Nasa
Aldrin stopa na Luno. Foto: Nasa
Aldrin na Luni opravlja znanstveni poskus s sončnim jadrom. Foto: Nasa
Aldrin opravlja znanstveni poskus za potrese. Foto: Nasa
Lunarni modul stoji na Luni. Foto: Nasa
Pogled na komandni modul iz lunarnega modula, preden sta se morala nazaj skupaj priklopiti. Zadaj se vidi kako vzhaja Zemlja. Foto: Nasa

Nato sta se vrnila v lunarni modul. Prižgala sta motorje in odfrčala nazaj v Lunino orbito, kjer ju je Michael uspešno ujel in priklopil nazaj na komandni modul. Skupaj so zapustili Luno in odpotovali nazaj proti Zemlji. S padali so čofnili v morje, tam pa jih je že čakala ladja, ki jih je pobrala. Nasa je tako zmagoslavno zaključila drzno prvo človeško odpravo na Luno.

Astronavt Buzz Aldrin v lunarnem modulu. Foto: Neil Armstrong, Nasa
Neil Armstrong v lunarnem modulu. Foto: Nasa

V razmislek:

  • Kater navdušujoč ampak težek cilj bi pa ti rada dosegla?
  • V tej reviji smo že pisali o prihodnji odpravi na Luno. Kaj se spomniš o tem?

Sorodni članki:

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s