Osamljenemu žabcu se je nasmehnila sreča

V Muzeju narave v Boliviji imajo akvarij, v katerem živi prav poseben žabec. Pred desetimi leti so ga našli globoko v bolivijskem oblačnem gozdu. Poseben je zato, ker je bil zadnji žabec svoje vrste, ki so ga videli. Ime mu je Romeo in pripada vrsti vodnih žab, ki se imenuje sehuencas.

Romeo. Foto: Matias Careaga, Museo de Historia Natural Alcide d’Orbigny

Romeo je zelo osamljen, ker nihče nikjer ni našel samice sehuencas, da bi mu delala družbo in da bi mogoče kdaj skupaj imela družino. Znanstveniki menijo, da je za to kriva neka žabja bolezen, ki je včasih razsajala v bolivijskih gozdovih. Hkrati so krivi tudi ljudje. Za svojo prehrano so v gozdne potoke naselili postrvi, ki prej niso živele tam. Postrvi jejo paglavce, sehuencas žabe pa jih od prej niso poznale in niso vedele, da morajo skriti svoje paglavce pred tem novim sovražnikom.

Samo Romeo je preživel. Star je že deset let, sehuencas pa živijo petnajst let. Če hitro ne najdejo samice, bodo sehuencas izumrle za vse čase in nikoli več jih ne bomo mogli videti.

Bolivijski oblačni gozd. Foto: Robin Moore, Global Wildlife Conservation

Prostovoljci iz Muzeja narave in iz Svetovne organizacije za ohranitev živali so se deset let trudili najti prijateljico za Romea. Z raznimi akcijami so zbirali denar in organizirali odprave v širni bolivijski oblačni gozd. Dolga leta odprave niso obrodile sadov, pred kratkim pa se jim je na neki odpravi nasmehnila sreča. Našli so pet novih sehuencas žab. Med njimi je tudi žaba Julija, ki jo bodo kmalu predstavili Romeu. Mogoče bo ljubezen na prvi pogled.

Julija. Foto: Robin Moore, Global Wildlife Conservation

“Zelo sem vesela, da bomo zdaj lahko začeli program razmnoževanja teh žab,” je rekla glavna herpetologinja v Muzeju narave Teresa Camacho Badani. Herpetologinja je znanstvenica, ki preučuje žabe. Teresa je bila tudi vodja odprave, pri kateri so našli dragocenih pet žab.

Julija. Foto: Robin Moore, Global Wildlife Conservation

V njeni odpravi so pregledovali reke in tolmune, kjer bi se lahko skrivale sehuencas. Malo so bili že obupani, ker je bil prazen tudi ribnik, ki bi bil zelo primeren za žabe. Pregledali so tudi kraj, kjer so pred desetimi leti našli Romea, pa ni bilo nič tam. Bilo je že proti koncu dneva in bili so utrujeni, premočeni in slabe volje. Preden bi se morali vrniti nazaj v tabor, so se odločili pogledati samo še malo višje v toku reke. Tam je bil nek tolmun. Dlje ob reki tako ali tako ne bi mogli, ker je bil tam slap, ki jim je oviral prehod.

Stephane Knoll ped za pedjo marljivo išče Julijo. Foto: Museo de Historia Natural Alcide d’Orbigny
Stephane Knoll je bila ena od članic odprave za Julijo. Foto: Global Wildlife Conservation / Museo de Historia Natural Alcide d’Orbigny
Član odprave Ricardo Zurita Ugart temeljito pregleduje potok in išče Julijo. Foto: Stephane Knoll

Nenadoma je Teresa opazila, da je v tolmun skočila neka žaba. “Čakajte, samo da preverim, da ni sehuencas,” je rekla tovarišiji in z roko segla v vodo. Ko je žabo potegnila ven, so vsi videli njen rumen trebuh in takoj so vedeli, da so našli prvo sehuencas po desetih letih. Bil je samec, ampak opogumljeni so iskali naprej. Našli so še štiri žabe, med njimi je bila tudi samica Julija.

Tolmun, kjer so našli Julijo. Foto: Robin Moore, Global Wildlife Conservation
Teresa je presrečna, da so končno našli Julijo. Foto: Stephane Knoll, Museo de Historia Natural Alcide d’Orbigny

“Zdaj se delo šele začne,” je rekla Teresa. Najprej morajo nove žabe pozdraviti bolezni, če jih imajo. Zato jih ne morejo kar takoj predstaviti Romeu. Hkrati bodo šli nazaj tja, kjer so jih našli. Videti hočejo, če je tam še kaj žab in če jim grozi kaka nevarnost v tisti reki. Medtem se morajo znanstveniki naučiti, kako se sehuencas razmnožujejo. Znanstveniki želijo vzgojiti veliko število sehuencas žab, zato da bi jim ne bi več pretilo izumrtje.

Herpetologinja Teresa v Muzeju narave skrbi za akvarije, v katere so zdaj naselili nove sehuencas žabe. Foto: Museo de Historia Natural Alcide d’Orbigny
Julija in Teresa se spoznavata. Foto: Robin Moore, Global Wildlife Conservation

Romeo še nič ne ve o tem, da so mu našli prijateljico. Za valentinovo ga bodo presenetili. Če bo šlo vse po sreči, bodo potomce Romea in Julije nekoč naselili nazaj v njihov prvotni dom, v tolmun, globoko v čudovitem bolivijskem oblačnem gozdu.

Romeo. Ilustracija: Eric Losh

V razmislek:

  • Zakaj je eksotične hišne ljubljenčke kot so različne kače, ribe, želve in podobne prepovedano spuščati v našo naravo?
  • Se spomniš še kakega primera, ko je imel človeški poseg v naravo škodljive posledice?

Izvirno ime Muzeja narave je Museo de Historia Natural Alcide d’Orbigny. Izvirno ime Svetovne organizacije za ohranitev živali je Global Wildlife Conservation.

Naslovna slika: Romeo. Foto: Robin Moore, Global Wildlife Conservation

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s