Parada poraznih odprav na Mars

Pred kratkim je na Marsu pristal InSight. Inženirjem in inženirkam so se tresle hlače ali mu bo uspelo ali ne, ker je pristajanje na Marsu zelo tvegana reč. Pretekle odprave so se nemalokrat končale neuspešno. Manj kot polovica jih je uspela.

In kaj vse je šlo narobe? Pripravite se, tole bo dolgo branje o samih neuspehih, en za drugim.

Mars so najprej poskusili doseči inženirji in inženirke sovjetske vesoljske agencije pred skoraj 60. leti. 10. oktobra 1960 so izstrelili raketo, ki je eksplodirala še preden je prišla v vesolje. Štiri dni kasneje so poskusili z novo, a tudi ta je šla po gobe. Misiji sta se imenovali Korabl 4 in Korabl 5. Pokazali sta, da bo Mars težka naloga.

Plovilo Korabl 4, znano tudi pod imenom Marsnik 1.

Kasneje so v Zemljino orbito v vesolju najprej uspešno vtirili Korabl 11, ki je razpadel. Korabl 13 je prav tako uspešno prišel v vesolje, a se je razletel, ko so ga obrnili proti Marsu.

Naslednji poskus je bila odprava Mars 1. Uspešno so prišli v vesolje in celo začeli potovati proti Marsu, a se je plovilo sredi poti izgubilo. Zdaj brezciljno kroži okrog sonca nekje med Marsom in Zemljo.

Sovjetsko vesoljsko plovilo Mars 1.

Štirinajst let po prvem sovjetskem poskusu so se prvič opogumili inženirji in inženirke iz Nase. Proti Marsu so poslali Mariner 3 (angleško za mornar). Na poti v vesolje ga je varoval ščit, ki naj bi ga Mariner 3 v vesolju odvrgel, ampak se je zataknil. Zaradi ščita je bil potem pretežek in ni mogel doseči dovolj velike hitrosti, da bi lahko dosegel Mars. Zdaj tudi Mariner 3 žalostno kroži okrog sonca.

Američanom se je sreča nasmehnila z odpravo Mariner 4. Njegova naloga je bila leteti čisto blizu Marsa, posneti nekaj fotografij in jih poslati na Zemljo. To je bila prva uspešna misija na Mars, ampak še ta je skoraj propadla. Inženirji so izgubili signal z Marinerja 4 in šele po dveh letih so spet vzpostavili zvezo, da je lahko poslal še zadnje slike.

Mariner 3 in Mariner 4 sta izgledala enako.

Naslednji dve odpravi sta bili zopet sovjetski. Raketi, ki naj bi ju ponesli v vesolje sta med potjo zagoreli in eksplodirali.

Američani so medtem uspešno poslali na Mars Marinerja 6 in 7. Oba sta zmagoslavno obletela Mars in na Zemljo poslala nekaj slik. Po dveh uspešnih odpravah so pri Nasi že mislili, da obvladajo, nakar se jim je ponesrečil Mariner 8. Raketa se je v zraku začela majati in nikoli ni prispela v vesolje, ker je strmoglavila nazaj na tla.

Mariner 6 in Mariner 7 sta izgledala enako. Ilustracija: NASA
Fotografija površine Marsa, ki jo je slikal Mariner 6. Človeško oko do takrat še nikoli ni videlo Marsa od tako blizu. Foto: NASA / JPL

Sovjeti se niso vdali. Vse svoje znanje so vložili v odpravo Kosmos 419. Prispela je v Zemljino orbito v vesolju. Tam bi se moral vžgati četrti raketni motor in sondo ponesti do Marsa. Motor je zatajil in raketa je s Kosmosom 419 vred neslavno padla nazaj na tla kot vreča peska. Istega leta so še dvakrat poskusili z dvema enakima raketama Mars 2 in Mars 3.

Naloga Marsa 2 in 3 je bila priti do Marsa in prvič v zgodovini pristati na njegovem površju s posebnim pristajalnikom. Oba sta uspešno poletela v vesolje in srečno prispela do Marsa. Pravilno sta izpustila pristajalnike, ki naj bi pristali na površini.

Nesreča pa je hotela, da je Mars pripravil neprijetno presenečenje, s katerim se inženirji še nikoli prej niso spoprijeli. Na Marsu se je ravno takrat razdivjal strašanski peščeni vihar. Pristajalnik Mars 2 je najprej odpihnilo stran s poti, nakar je strmoglavil na Mars in se takoj razletel na tisočero koščkov.

Letos se je na Marsu zopet razdivjal peščeni vihar. Na levi sliki je fotografija Marsa pred viharjem, na desni pa med viharjem. Vidite lahko, kako lahko peščeni vihar na Marsu zajame ves planet hkrati. Danes so inženirji nanje že pripravljeni, ampak včasih pa sploh nismo vedeli, da ima tudi Mars lahko viharje. Foto: Nasa

Pristajalnik Mars 3 je imel več sreče. Dobro se je držal do uspešnega pristanka, ampak po le 20. sekundah je za vedno utihnil in nikoli več nismo slišali nobenega signala od njega. Verjetno mu je vihar prišel do živega in ga prevrnil ali pa mu zlomil anteno.

Spominska poštna znamka v Sovjetski zvezi, ki je počastila spomin na odpravo Mars 2. Kljub temu, da se je polomil, je bil Mars 2 vseeno prva reč na Marsu, ki jo je naredil človek. Foto: Pošta ZSSR / Matsievsky

V tistem letu, ko je na Marsu divjalo peščeno neurje, se je v Marsovo orbito vtiril tudi ameriški Mariner 9 in potrpežljivo čakal. Mariner 9 je Mars opazoval iz vesolja, ampak skozi neurje se ni nič videlo. Med čakanjem je imel vse manj in manj goriva. Vse je kazalo, da bo tudi ta odprava propadla.

Neurje je trajalo dolge mesece, ampak v zadnjem trenutku so se peščeni oblaki končno razkropili. Mariner 9 je na Zemljo uspel poslati ogromno fotografij in cel kup meritev, iz katerih so znanstveniki še dolga leta črpali znanje in preučevali Mars.

Ena od slik, ki jih je Mariner 9 poslal na Zemljo, je bila tale fotografija ugaslega vulkana. Foto: NASA

Potem so nastopili Sovjeti s sondami iz serije Mars. Mars 4 bi se moral vtiriti v Marsovo orbito, podobno kot Mariner 9, ampak ga je zgrešil in letel mimo. Mars 5 planeta ni zgrešil in se je uspešno vtiril, ampak se je v nekaj dneh že pokvaril. Mars 6 je skoraj uspešno pristal, ampak potem je šlo nekaj narobe in se je raztreščil v Mars. Pristajalnik Mars 7 se je prezgodal ločil od motorjev in zgrešil Mars za tisoč kilometrov.

To je dolina Samara Vallis, ki jo je slikal orbiter Hirise z višine 260 kilometrov. Tu nekje se je raztreščil Mars 6, ampak ga še niso dokončno našli. Opazite kje kak kos? Če želite povečati sliko, kliknite nanjo. Foto: NASA/JPL/University of Arizona

Ameriški Viking 1 je bil prvi popolnoma uspešen pristanek na Marsu. Viking 2 je pristal z eno nogo na kamnu, zato je visel malo postrani, ampak to se ne šteje kot neuspeh misije, ker je še vedno lahko delal poskuse.

Sovjeti so se znova opogumili šele trinajst let po uspešnih Viking misijah. Proti Marsu so poslali odpravi Phobos 1 in 2. Phobos (beri: fobos) je ena od Marsovih lun, druga se imenuje Deimos. Ko je bil Phobos 1 na poti, so mu z Zemlje po pomoti poslali ukaz, da se mora izklopiti. Phobos 2 bi moral pristati na Phobosu, ampak se mu je pokvaril računalnik in nikoli več nismo nič slišali od njega. To je bila zadnja misija na Mars za Sovjetsko zvezo, ker je kmalu po tem država razpadla, njeno vlogo pa je nato prevzela Rusija.

Marsova luna Phobos. Z rdečo je označeno, kje naj bi sovjetski misiji pristali. Z modro je označeno, kje sta se namesto tega zaleteli v tla. Foto: ESA Mars Express

Ameriška Nasa ni mogla dolgo počivati na lovorikah zaradi uspešnih Viking odprav. Kmalu je doživela poraz z misijo Mars Observer (angleško za opazovalec). Le tri dni pred prihodom na Mars se je za njim izgubila vsaka sled. Inženirji domnevajo, da se je predrla posoda z gorivom, ampak morda nikoli ne bomo točno vedeli. Nasa se je pred Observerjem lahko pohvalila kar s tremi zaporednimi uspešnimi misijami, ampak Mars se ne vda tako zlahka.

Sledila sta uspešena Ameriška Mars Global Surveyor (beri: global survejor, angleško za raziskovalec planeta) in Mars Pathfinder (beri: paf fajnder, angleško za stezosledec), nato pa je na prizorišče prvič prišla ruska vesoljska agencija z misijo Mars 96. Po prihodu v vesolje se je prehitro sprožil raketni motor, ki naj bi sondo poslal proti Marsu. Celoten Mars 96 je neslavno končal v oceanu.

V poletih do Marsa se je nato prvič preizkusila japonska vesoljska agencija z misijo imenovano Nozomi (japonsko za upanje). Kmalu so odkrili, kako težavna je ta naloga. Prva težava je bila, da je pri obletu Zemlje Nozomi pridobil premalo hitrosti za pot do Marsa. Inženirji so težavo odpravili z dodatnim vklopom raketnega motorja. Za to so porabili veliko goriva, ampak misija bi lahko vseeno bila uspešna.

Ilustracija vesoljskega plovila Nozomi. Vir: Nasa

Nato pa so doživeli še eno nepričakovano težavo: sončev veter. Sonce včasih izbruha električni ogenj imenovan sončev veter, ki potem potuje skozi vesolje in uničuje vse pred sabo. Ubogi Nozomi se je nebogljen soočil s sončevim vetrom. Zažgal se mu je računalnik, zaradi tega mu je zmrznilo gorivo in misije je bilo konec.

Na tem posnetku lahko vidite sonce, ki bruha sončev veter. Posnelo ga je plovilo Soho, ki nam pomaga preučevati Sonce. Vmes sončev veter zadane tudi Soho in se vidi kot sneg, ker mu zmede merilne naprave. Tak dogodek je pred leti uničil plovilo Nozomi.

V nadaljnih dveh letih se je ameriška Nasa zopet naučila skromnosti. Kar dve zaporedni odpravi sta jim spodleteli. Mars Climate Orbiter (beri: klajmet orbiter) je zaradi matematične napake treščil naravnost v Mars. Mars Polar Lander je za pristanek moral obrniti antene stran od Zemlje in od takrat naprej nismo od njega prejeli nobenega signala več. Nihče ne ve, kaj se mu je zgodilo. To je bil zadnji Nasin neuspeh vse do današnjih dni.

Po uspešni Nasini misiji Mars Oddyssey se je raziskovalni družini pridružila še evropska vesoljska agencija ESA. Na Mars so poslali Mars Express Orbiter, da bi krožil v Marsovi orbiti in slikal površino. S sabo je prinesel še pristajalnik Beagle 2 (beri: bigl). Po vstopu v Marsovo ozračje se je za njim izgubila vsaka sled.

Inženirji so ga pred tremi leti opazili na modernih posnetkih površine Marsa. Na slikah je videti, da je sicer uspešno pristal, zato menijo, da se antena ni pravilno odprla.

Orbiter Hirise je slikal pokrajino, kamor je strmoglavil Beagle 2, in videli so odsev sonca od pristajalnika. Foto: HiRISE / NASA / Leicester

Nekdo je takrat sestavil tole zabavno risanko, ki na kratko povzame naše nerodno raziskovanje Marsa. Naslov je Mars spomladi:

Neuspehi pa se niso dogajali samo v starih časih. Ruska in kitajska vesoljska agencija sta pred sedmimi leti, leta 2011, skupaj razvili še dve odpravi na Mars. Ena se je imenovala Phobos-Grunt (rusko za tla), druga pa Yinghuo-1 (kitajsko za kresnička). Obe sta poleteli hkrati z isto raketo, ki je imela pokvarjen motor. Strmoglavila je v ocean in misiji sta padli v vodo.

Mars je svojo zadnjo žrtev terjal pred dvema letoma, leta 2017. Nesreča je doletela misijo ExoMars, ki sta jo skupaj razvili evropska in ruska vesoljska agencija. ExoMars je orbiter, ki je s seboj na popotovanje vzel še pristajalnik Schiaparelli (beri: skjapareli). 50 sekund pred pristankom Schiaparellija so inženirji izgubili stik z njim. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo, ampak raziskava je pokazala, da je pristajalnik morda prehitro odvrgel padalo in treščil v tla.

Ta fotografija je bila posneta predlani, leta 2016. Na njej so ostanki pristajalnika Schiaparelli. Spodaj vidimo njegovo zaščitno ohišje s še vedno pritrjenim padalom. Na sredini je mesto, kamor je padel pristajalnik. Zgoraj desno je njegov vročinski ščit. Foto: NASA/JPL-Caltech/Univ. of Arizona

Ta dolga parada poraznih odprav na Mars pa ima tudi srečno plat. Neuspehi so pomemben del uspeha, ker se tudi od njih lahko kaj naučimo. Iz spodletelih odprav so se inženirji naučili kako izdelati uspešne: kako narediti, da se raketni motorji vklopijo ob točno pravem času, kako se ubraniti pred sončevim vetrom, kako ravnati v primeru peščenih viharjev na Marsu in tako dalje. Ker so vztrajali, so zdaj že tako uspešni, da je bila misija InSight za Naso že osma uspešna misija po vrsti!

Latinski pregovor “per aspera ad astra” pomeni, da pot do zvezd vodi skozi težave. Za misije na Mars to velja skoraj dobesedno.

Naslednjič se nam bodo tresle hlače čez dve leti, ko bomo navijali za uspešen pristanek Nasine odprave Mars 2020. To bo najbolj drzen pristanek vseh časov in to na najbolj nevarnem kraju za pristanek! Za več o tem kliknite tukaj. Držimo pesti!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s